Isaiah 2

2. Poglavje

1Beseda, ki jo je Izaija, Amócov sin, videl glede Juda in Jeruzalema. 2Zgodilo se bo v poslednjih a dneh, da bo gora Gospodove hiše osnovana
osnovana: ali, pripravljena.
na vrhu gora in povišana bo nad hribe. In vsi narodi se bodo stekali k njej.
3Mnogo ljudstva bo šlo in reklo: „Pridite in pojdimo gor na Gospodovo goro, k hiši Jakobovega Boga. Učil nas bo svojih poti in hodili bomo po njegovih stezah, kajti iz Siona bo izšla postava in Gospodova beseda iz Jeruzalema.“ 4Sodil bo med narodi, oštel bo mnoga ljudstva. Svoje meče bodo prekovali v lemeže
[lemež: del pluga v obliki železnega rezila, ki izpodrezuje zemljo.]
in svoje sulice v obrezovalne kavlje.
obrezovalne kavlje: ali, kose.
Narod ne bo vzdignil meča zoper narod niti se ne bodo več učili bojevanja.
5Oh, Jakobova hiša, pridite in hodímo v Gospodovi svetlobi.

6 Zatorej si zapustil svoje ljudstvo, Jakobovo hišo, ker so bili izpolnjeni od
od…: ali, bolj kot.
vzhoda in so napovedovalci usode kakor Filistejci in sebi
sebi…: ali, so številni.
ugajajo v otrocih tujcev.
7Njihova dežela je polna srebra in zlata niti tam ni konca njihovih zakladov. Njihova dežela je polna konj niti tam ni konca njihovih bojnih voz. 8Njihova dežela je polna malikov, obožujejo delo svojih lastnih rok, to, kar so naredili njihovi lastni prsti. 9Zloben človek se priklanja in velik človek se ponižuje, zato jim ne odpusti.

10 Vstopi v skalo in se skrij v prahu zaradi strahu pred Gospodom in zaradi slave njegovega veličanstva. 11Človekovi vzvišeni g pogledi bodo ponižani in oholost ljudi bo upognjena in sam Gospod bo na ta dan povišan. 12Kajti dan Gospoda nad bojevniki bo nad vsakim, ki je ponosen in vzvišen in nad vsakim, ki je povzdignjen, in ta bo ponižan; 13in nad vsemi libanonskimi cedrami, ki so visoke in povzdignjene in nad vsemi bašánskimi hrasti, 14in nad vsemi visokimi gorami in nad vsemi hribi, ki so povzdignjeni, 15in nad vsakim visokim stolpom in nad vsakim utrjenim zidom, 16§ in na vseh ladjah iz Taršíša in na vseh prijetnih
prijetnih: hebr. zaželenih.
slikah.
17Nadutost človeka bo upognjena in oholost ljudi bo ponižana, samo Gospod bo povišan na ta dan. 18Malike
Malike…: ali, Maliki bodo popolnoma preminili.
bo popolnoma odpravil.
19Šli bodo v skalne luknje in v zemeljske
zemeljske…: hebr. zemeljski prah.
votline k zaradi strahu pred Gospodom in zaradi slave njegovega veličanstva, ko se on vzdiguje, da strašno strese zemljo.
20Na tisti dan bo človek vrgel svoje
svoje…: hebr. malike svojega srebra.
malike iz srebra in svoje malike iz zlata, ki so si jih naredili, vsakdo
vsakdo…: ali, zanj.
za oboževanje, krtom in netopirjem,
21da bo šel v skalne razpoke in na vrhove razdrapanih skal, zaradi strahu pred Gospodom in zaradi slave njegovega veličanstva, ko se bo vzdigoval, da strašno strese zemljo. 22Odvrnite se od človeka, katerega dih je v njegovih nosnicah, kajti v čem je ta cenjen?
Copyright information for SloKJV